Similar to what you are listening to
Sorry, we couldn't find any episodes.
Please try again later...
Sign up or log in to MY NTS and get personalised recommendations
Support NTS for timestamps across live channels and the archive
Mary Rose so zagotovo ena izmed najboljših slovenski heavy metal skupin vseh časov. Nastali so v Postojni sredi druge polovice osemdesetih. Na samem začetku devetdesetih so objavili svoj do sedaj edini album Rocks Off, ki je še do danes praktično edini slovenski heavy metal album, ki ustreza svetovnim standardom in je zlahka preživel test časa. Rocks Off je mojstrovina in sila unikaten album.
Mary Rose se že od samega začetka niso veliko ozirali na standarde, ki so vladali na slovenski sceni, kar je bend, kot se je izkazalo leta kasneje, zelo drago stalo. Kakorkoli, Mary Rose sta bila veliko bliže drža heavy prvakov iz ZDA ter zvok britanske heavy metal tradicije sedemdesetih. Vendar njihov izraz ni bil klon teh smeri, ampak je povsem izvorna in unikatna glasba, ki je tudi v svetovnem merilu nekaj posebnega. Mary Rose so prisegali na melodičen, perfektno izveden. klasičen heavy metal, ki ima veliko težo na močnih refrenih, ubijalskih ritmih, odličnih riffih, strupenih solažah in močnih vložkih na klaviaturah.
Proti koncu osemdesetih so se Mary Rose odpravili v takrat top-studio Tivoli, kjer so s producentom Jurijem Tonijem začeli snemati prvi album. Že sam pristop je pokazal, kako zaresen bend so Mary Rose. Skupina je tedne pilila svoje skladbe in za snemanje porabila za takrat fantastičnih 200 delovnih ur. Samo za primerjavo, takrat najbolj popularni slovenski bendi za album niso porabili več kot 80 snemalnih ur. Vendar to ni bila kakšna pikolovska drža ali celo nesposobnost. Bend, ki so ga sestavljali sami virtuozi, je sam material posnel zelo hitro. Tisto, kar je nazadnje dalo toliko snemalnih ur, je bila želja, da se naredi svetovni izdelek.
Te skladbe, ki so leta 1989 izšle na albumu Rocks Off, so bile točno to - mojstrovina svetovnih standardov. Zapletlo pa se je pri izdaji plošče. Skupina je imela vsa besedila v angleščini, kar se v tistih časih za slovenskega izvajalca ni spodobilo. Po mukotrpnih pregovarjanjih je na objavo nazadnje pristala naša nacionalna Založba kaset in plošč. Seveda so bili pogoji objave za skupino naravnost ponižujoči. Mary Rose so bili eni prvih naših izvajalcev, ki so skusili danes že utečeno pravilo, da založba ne povrne stroškov snemanja (po sistemu >bodite veseli, da smo vas sploh izdali<). Seveda je bil vložek benda bistveno večji, kot so dandanašnji. Sužnjelastništva pa tu še ni konec. Založba je najprej objavila Rocks Off na kaseti. In ker se le-ta baje ni dobro prodajala, jim založba ni nikoli natisnila albuma na obljubljenem CD ali vinilnem formatu. No, mimogrede, uradna številka, ki naj bi bila nekaj sto, se od podatkov neuradnih virov blizu založbe razlikuje za 10 do 15x. Seveda pa založba ni poskrbela niti za obljubljeno reklamo. Ta medijska blokada je odločilno vplivala na razvoj kasnejših dogodkov.
No, o Rocks Off pa še ena zanimivost. Vsi, ki ta album prvič slišijo šele v današnjem času se čudijo in ne morejo verjeti, da so Mary Rose proizvod 'Made in Slovenia'. Prav tako nikomur, predvsem tujcem, ni jasno, da so te skladbe nastale že pred skoraj dvajsetimi leti.
Vendar Mary Rose ta zanikrna promocija njihovega albuma ni strla. Mary Rose so si že pred izidom albuma pridobili status prvorazredne heavy metal atrakcije.S svojimi atraktivnimi nastopi so na koncertih še naprej osvajali nove in nove fane in tudi oboževalk jim ni manjkalo. Na vročih primorskih žurih so z odra po pravilu >zmetali< na papirju veliko večja imena. V vsakem kraju, kjer so prvič igrali, so doživeli podobno reakcijo - prve tri, štiri skladbe so ljudje so okameneli z odprtimi usti in izbuljenimi očmi. Nekateri pa so celo mrzlično iskali predvajalnike za trakove, ali kakšno drugo napravo za play-back. In teh nikoli niso našli. Mary Rose so bili v živo za našo sceno čisti marsovci, too much dobri in čisto preveč dorečeni. No, na teh žurih so se potem odvile prave rock orgije navdušenja. Bend je kmalu zatem prekrižaril vso Slovenijo, kjer je takrat igral s skupino Parni Valjak. Mary Rose so nasploh igrali samo na masovkah, kjer je bilo od tri do deset tisoč obiskovalcev. Bili so preprosto ustvarjeni za velik oder in za veliko publiko. Kmalu so začeli nastopati po vsej Sloveniji in tudi po zamejskem delu Italije, kjer so bili še posebej dobrodošli na moto-zborih.
Kljub temu pa situacija za band ni bila rožnata. Od unikatnega avtorskega heavy metala se takrat ni dalo živeti. Slovenski glasbeni in medijski biznis je bil preprosto preveč neandertalski za kaj takšnega, četudi je bilo povpraševanje publike veliko. Tudi danes se v tej smeri ni kaj bistvenega spremenilo. V prvih letih devetdesetih je skupino zapustil odličen pevec in avtor Franc Tominšek, ki je glasbo obesil na klin ter se posvetil družini in službi. Tudi bobnar Mitja Šabec in basist Jure Škodič sta kmalu odšla. Ostala sta le gonilna sila skupine, kitarski virtuoz Eki Alilovski ter klaviaturist Primož Ogrizek. V skupino so nato prišli novi člani. Bobne je prevzel Primožev brat Klemen (danes pri Kingston, še vedno pa občasno pomaga Mary Rose). Basist je postal Tržačan Inko Brus (kasneje tudi pri Šank Rock), novi pevec pa je postal Sandro, divji, rdečelasi Italijan, ki je kot bobnar igral tudi z italijanskim kitarskim virtuozom Alex-om Massi-jem. Skupina je nadaljevala z divjimi koncerti. Vsekakor so Mary Rose z novimi močmi postali koncertno še bolj superiorni. Vendar tudi ta zasedba, zaradi vse manjših možnosti za profesionalno delo ni dolgo zdržala skupaj. So pa Mary Rose po drugi strani ravno v tem obdobju dosegli svoj prvi vrhunec. Bili so namreč posebni gosti Joe-a Cocker-ja na njegovem koncertu na ljubljanskem stadionu za Bežigradom. Tudi tam so presenetili 15.000-glavo množico s silovitim nastopom, brezhibno izvedbo in atraktivno glasbo.
Bend je kmalu moral spet menjati pevca. Njihov prvi izbor je bil Gibonni, ki je bil takrat še zaprisežen in zelo uspešen heavy metalec. Ko je Gibonni slišal posnetke, je takoj pristal, vendar se je na Hrvaškem takrat začela vojna. Poti so bile blokirane in Gibonni ni mogel priti v Postojno. Telefoniral je Ekiju in mu povedal, da pozna pevca, ki ima bolj silovit glas kot pevec Skid Row, ki so bili takrat izjemno popularni. Tako je v skupino prišel Žak, ki je definitivno eden najboljših pevcev na teritoriju nekdanje Jugoslavije. Žak se je kalil tudi pri Divljih jagodah in v Nemčiji. Žak, ki je v skupini še danes, je vsestranski in izjemen pevec in eden redkih na našem prostoru, ki obvlada tudi najvišje registre. Mary Rose so z njim dobili povsem novo energijo. Počasi so tudi pripravili nov material, ki je bil tehnično veliko bolj zahteven, progresiven in še bolj orto-metalski. Tudi ta material so snemali v istem studiu in z istim producentom.
Vendar so delali počasneje in še temeljiteje. Tudi financiranje jih je upočasnjevalo. Skupina je v prvi polovici devetdesetih dokončala nekaj skladb. Kmalu za tem pa je zgorel studio Tivoli. Trakovi so se sicer ohranili, ne pa tudi studijski pogoji, pod katerimi je bil bend pripravljen snemati. Tragedija s studiem je bila samo še pika na i. Člani Mary Rose so se posvetili drugim stvarem. Eki je odprl Rock Cafe v Postojni, ki je bil vse do tri leta nazaj zavetišče rock dogajanj na Notranjskem in deloma tudi na Primorskem. Primož je začel delati v marketingu in ustanovil nekaj uspešnih agencij. Tudi drugi so šli svojo pot. Odlični posnetki pa niso nikoli ugledali luči sveta. Pred petimi leti se je Eki odločil, da obnovi skupino. Žak in Primož sta se vrnila v skupino. Na Božičnem koncertu v Postojni, kjer je imel bend veliki come-back pred 5.000 ljudmi, je skupini pomagala ritem sekcija benda Šank rock. Vse je bilo kot nekoč - bend ni izgubil niti malo magije. Bobnar Aleš Uranjek ter basist Cveto Polak pa sta prvič po dolgih letih spet zaigrala skupaj. Ta nastop je bil deloma tudi uvod v ponovno združitev najboljše postave Šank rock. O nastopu Mary Rose pa je treba vedeti še to, da je imel bend zanj samo eno vajo. Tudi to govori o tem, kakšni glasbeni kalibri sestavljajo Mary Rose.
Že takoj po ponovni združitvi je začel Eki pripravljati povsem nove skladbe. Že takrat je povedal, da se mu ne mudi in da z njihovo objavo ne bo hitel, dokler ne bo ves material narejen do pike perfektno. Torej je ostal zvest sebi in standardom, ki so tudi toliko let kasneje še vedno >španska vas< na slovenski glasbeni sceni. Pred dvema letoma so tako Mary Rose objavili prvi novi skladbi Križ je s tabo ter Vse in malo več. Prva je odličen primer nove usmeritve tega izjemnega benda. Mary Rose IV so svoji klasični heavy metal patini dodali precej novejših metalskih prijemov, seveda, spet na povsem svoj način. Druga pesem pa je popolnoma prearanžirana in v slovenščino prevedena verzija njihove odlične skladbe Rocking Pneumonia z albuma Rocks Off. Seveda nobene izmed njih ne boste slišali na slovenskih radijskih postajah. Ih, nekatere stvari se prav nič ne menjajo. Bend pa je pred nekaj meseci s producentom Jurijem Tonijem naposled le končal tudi vse ostale skladbe, ki so sedaj pripravljene za izdajo.
V zadnjih dveh letih pa Mary Rose vse več nastopajo na koncertih. Na nastopih sedaj po novem igrajo tudi rock in heavy metal klasike drugih izvajalcev. Kljub vsemu pa skupina ne gre igrat ravno v vsako luknjo. Mary Rose za koncert zahtevajo pogoje, ki so v tujini higienski minimum, pri nas pa še vse prevečkrat to velja za >zvezdniško muho<. No, nekaj se je skupina v teh dveh desetletjih vsekakor naučila: če že nima za sabo medijev in pravega založnika, je bolje nastopiti le tam, kjer se zanje res potrudijo. Uničevati glasbe za ceno golega pojavljanja, pa za bend, kot je Mary Rose, ni bila in še vedno ni opcija. Za kaj takšnega so preveč pošteni ter še vedno preveč brezkompromisni. Eki in Žak pa vseeno živita od glasbe. Igrata v odličnih cover-zasedbah Črna gradnja in Ambasada, kjer resničnim ljubiteljem rocka vsak vikend kažeta svoje vele-mojstrsko znanje.
Pred dobrim mesecem se je Mary Rose pridružil virtozni klaviaturist Davor Kastelic, sicer tudi velik rock zanesenjak, ki je zaposlen kot basist v Simfoničnem orkestru. Poleg Ekija in Žaka sta v bendu že nekaj časa še >mladi sili< - groovemajstr basist Mitja Kobal ter divji bobnar Jure Doles. Zasedba je sedaj močnejša, kompaktnejša in udarnejša kot kdajkoli prej. Stvari se očitno postavljajo na svoje mesto. Izid tretjega albuma je v pripravi. Bend vse več nastopa in vedno bolj navdušuje. Fanov je vse več. In potem niti ni takšna tragedija, če jih na papirju veliki mediji in velike založbe nočejo spremljati in nas raje še naprej posiljujejo z bleferiji in razno raznimi polizdelki. In morda Mary Rose po skoraj dveh desetletjih vendarle ne bodo več takšni marsovci na naši glasbeni sceni.
Kakorkoli že pa, ne glede na to, ali vam je njihova glasba všeč ali ne, Mary Rose so bend visokih profesionalnih standardov, ki vas kaj lahko s svojo držo, igranjem, samosvojim slogom, heavy metal energijo in temeljitim pristopom vržejo ob tla.
Samo toliko, da ne boste rekli, da niste bili opozorjeni!
Prekopirano s strani http://www.maryroseband.com
Mary Rose so zagotovo ena izmed najboljših slovenski heavy metal skupin vseh časov. Nastali so v Postojni sredi druge polovice osemdesetih. Na samem začetku devetdesetih so objavili svoj do sedaj edini album Rocks Off, ki je še do danes praktično edini slovenski heavy metal album, ki ustreza svetovnim standardom in je zlahka preživel test časa. Rocks Off je mojstrovina in sila unikaten album.
Mary Rose se že od samega začetka niso veliko ozirali na standarde, ki so vladali na slovenski sceni, kar je bend, kot se je izkazalo leta kasneje, zelo drago stalo. Kakorkoli, Mary Rose sta bila veliko bliže drža heavy prvakov iz ZDA ter zvok britanske heavy metal tradicije sedemdesetih. Vendar njihov izraz ni bil klon teh smeri, ampak je povsem izvorna in unikatna glasba, ki je tudi v svetovnem merilu nekaj posebnega. Mary Rose so prisegali na melodičen, perfektno izveden. klasičen heavy metal, ki ima veliko težo na močnih refrenih, ubijalskih ritmih, odličnih riffih, strupenih solažah in močnih vložkih na klaviaturah.
Proti koncu osemdesetih so se Mary Rose odpravili v takrat top-studio Tivoli, kjer so s producentom Jurijem Tonijem začeli snemati prvi album. Že sam pristop je pokazal, kako zaresen bend so Mary Rose. Skupina je tedne pilila svoje skladbe in za snemanje porabila za takrat fantastičnih 200 delovnih ur. Samo za primerjavo, takrat najbolj popularni slovenski bendi za album niso porabili več kot 80 snemalnih ur. Vendar to ni bila kakšna pikolovska drža ali celo nesposobnost. Bend, ki so ga sestavljali sami virtuozi, je sam material posnel zelo hitro. Tisto, kar je nazadnje dalo toliko snemalnih ur, je bila želja, da se naredi svetovni izdelek.
Te skladbe, ki so leta 1989 izšle na albumu Rocks Off, so bile točno to - mojstrovina svetovnih standardov. Zapletlo pa se je pri izdaji plošče. Skupina je imela vsa besedila v angleščini, kar se v tistih časih za slovenskega izvajalca ni spodobilo. Po mukotrpnih pregovarjanjih je na objavo nazadnje pristala naša nacionalna Založba kaset in plošč. Seveda so bili pogoji objave za skupino naravnost ponižujoči. Mary Rose so bili eni prvih naših izvajalcev, ki so skusili danes že utečeno pravilo, da založba ne povrne stroškov snemanja (po sistemu >bodite veseli, da smo vas sploh izdali<). Seveda je bil vložek benda bistveno večji, kot so dandanašnji. Sužnjelastništva pa tu še ni konec. Založba je najprej objavila Rocks Off na kaseti. In ker se le-ta baje ni dobro prodajala, jim založba ni nikoli natisnila albuma na obljubljenem CD ali vinilnem formatu. No, mimogrede, uradna številka, ki naj bi bila nekaj sto, se od podatkov neuradnih virov blizu založbe razlikuje za 10 do 15x. Seveda pa založba ni poskrbela niti za obljubljeno reklamo. Ta medijska blokada je odločilno vplivala na razvoj kasnejših dogodkov.
No, o Rocks Off pa še ena zanimivost. Vsi, ki ta album prvič slišijo šele v današnjem času se čudijo in ne morejo verjeti, da so Mary Rose proizvod 'Made in Slovenia'. Prav tako nikomur, predvsem tujcem, ni jasno, da so te skladbe nastale že pred skoraj dvajsetimi leti.
Vendar Mary Rose ta zanikrna promocija njihovega albuma ni strla. Mary Rose so si že pred izidom albuma pridobili status prvorazredne heavy metal atrakcije.S svojimi atraktivnimi nastopi so na koncertih še naprej osvajali nove in nove fane in tudi oboževalk jim ni manjkalo. Na vročih primorskih žurih so z odra po pravilu >zmetali< na papirju veliko večja imena. V vsakem kraju, kjer so prvič igrali, so doživeli podobno reakcijo - prve tri, štiri skladbe so ljudje so okameneli z odprtimi usti in izbuljenimi očmi. Nekateri pa so celo mrzlično iskali predvajalnike za trakove, ali kakšno drugo napravo za play-back. In teh nikoli niso našli. Mary Rose so bili v živo za našo sceno čisti marsovci, too much dobri in čisto preveč dorečeni. No, na teh žurih so se potem odvile prave rock orgije navdušenja. Bend je kmalu zatem prekrižaril vso Slovenijo, kjer je takrat igral s skupino Parni Valjak. Mary Rose so nasploh igrali samo na masovkah, kjer je bilo od tri do deset tisoč obiskovalcev. Bili so preprosto ustvarjeni za velik oder in za veliko publiko. Kmalu so začeli nastopati po vsej Sloveniji in tudi po zamejskem delu Italije, kjer so bili še posebej dobrodošli na moto-zborih.
Kljub temu pa situacija za band ni bila rožnata. Od unikatnega avtorskega heavy metala se takrat ni dalo živeti. Slovenski glasbeni in medijski biznis je bil preprosto preveč neandertalski za kaj takšnega, četudi je bilo povpraševanje publike veliko. Tudi danes se v tej smeri ni kaj bistvenega spremenilo. V prvih letih devetdesetih je skupino zapustil odličen pevec in avtor Franc Tominšek, ki je glasbo obesil na klin ter se posvetil družini in službi. Tudi bobnar Mitja Šabec in basist Jure Škodič sta kmalu odšla. Ostala sta le gonilna sila skupine, kitarski virtuoz Eki Alilovski ter klaviaturist Primož Ogrizek. V skupino so nato prišli novi člani. Bobne je prevzel Primožev brat Klemen (danes pri Kingston, še vedno pa občasno pomaga Mary Rose). Basist je postal Tržačan Inko Brus (kasneje tudi pri Šank Rock), novi pevec pa je postal Sandro, divji, rdečelasi Italijan, ki je kot bobnar igral tudi z italijanskim kitarskim virtuozom Alex-om Massi-jem. Skupina je nadaljevala z divjimi koncerti. Vsekakor so Mary Rose z novimi močmi postali koncertno še bolj superiorni. Vendar tudi ta zasedba, zaradi vse manjših možnosti za profesionalno delo ni dolgo zdržala skupaj. So pa Mary Rose po drugi strani ravno v tem obdobju dosegli svoj prvi vrhunec. Bili so namreč posebni gosti Joe-a Cocker-ja na njegovem koncertu na ljubljanskem stadionu za Bežigradom. Tudi tam so presenetili 15.000-glavo množico s silovitim nastopom, brezhibno izvedbo in atraktivno glasbo.
Bend je kmalu moral spet menjati pevca. Njihov prvi izbor je bil Gibonni, ki je bil takrat še zaprisežen in zelo uspešen heavy metalec. Ko je Gibonni slišal posnetke, je takoj pristal, vendar se je na Hrvaškem takrat začela vojna. Poti so bile blokirane in Gibonni ni mogel priti v Postojno. Telefoniral je Ekiju in mu povedal, da pozna pevca, ki ima bolj silovit glas kot pevec Skid Row, ki so bili takrat izjemno popularni. Tako je v skupino prišel Žak, ki je definitivno eden najboljših pevcev na teritoriju nekdanje Jugoslavije. Žak se je kalil tudi pri Divljih jagodah in v Nemčiji. Žak, ki je v skupini še danes, je vsestranski in izjemen pevec in eden redkih na našem prostoru, ki obvlada tudi najvišje registre. Mary Rose so z njim dobili povsem novo energijo. Počasi so tudi pripravili nov material, ki je bil tehnično veliko bolj zahteven, progresiven in še bolj orto-metalski. Tudi ta material so snemali v istem studiu in z istim producentom.
Vendar so delali počasneje in še temeljiteje. Tudi financiranje jih je upočasnjevalo. Skupina je v prvi polovici devetdesetih dokončala nekaj skladb. Kmalu za tem pa je zgorel studio Tivoli. Trakovi so se sicer ohranili, ne pa tudi studijski pogoji, pod katerimi je bil bend pripravljen snemati. Tragedija s studiem je bila samo še pika na i. Člani Mary Rose so se posvetili drugim stvarem. Eki je odprl Rock Cafe v Postojni, ki je bil vse do tri leta nazaj zavetišče rock dogajanj na Notranjskem in deloma tudi na Primorskem. Primož je začel delati v marketingu in ustanovil nekaj uspešnih agencij. Tudi drugi so šli svojo pot. Odlični posnetki pa niso nikoli ugledali luči sveta. Pred petimi leti se je Eki odločil, da obnovi skupino. Žak in Primož sta se vrnila v skupino. Na Božičnem koncertu v Postojni, kjer je imel bend veliki come-back pred 5.000 ljudmi, je skupini pomagala ritem sekcija benda Šank rock. Vse je bilo kot nekoč - bend ni izgubil niti malo magije. Bobnar Aleš Uranjek ter basist Cveto Polak pa sta prvič po dolgih letih spet zaigrala skupaj. Ta nastop je bil deloma tudi uvod v ponovno združitev najboljše postave Šank rock. O nastopu Mary Rose pa je treba vedeti še to, da je imel bend zanj samo eno vajo. Tudi to govori o tem, kakšni glasbeni kalibri sestavljajo Mary Rose.
Že takoj po ponovni združitvi je začel Eki pripravljati povsem nove skladbe. Že takrat je povedal, da se mu ne mudi in da z njihovo objavo ne bo hitel, dokler ne bo ves material narejen do pike perfektno. Torej je ostal zvest sebi in standardom, ki so tudi toliko let kasneje še vedno >španska vas< na slovenski glasbeni sceni. Pred dvema letoma so tako Mary Rose objavili prvi novi skladbi Križ je s tabo ter Vse in malo več. Prva je odličen primer nove usmeritve tega izjemnega benda. Mary Rose IV so svoji klasični heavy metal patini dodali precej novejših metalskih prijemov, seveda, spet na povsem svoj način. Druga pesem pa je popolnoma prearanžirana in v slovenščino prevedena verzija njihove odlične skladbe Rocking Pneumonia z albuma Rocks Off. Seveda nobene izmed njih ne boste slišali na slovenskih radijskih postajah. Ih, nekatere stvari se prav nič ne menjajo. Bend pa je pred nekaj meseci s producentom Jurijem Tonijem naposled le končal tudi vse ostale skladbe, ki so sedaj pripravljene za izdajo.
V zadnjih dveh letih pa Mary Rose vse več nastopajo na koncertih. Na nastopih sedaj po novem igrajo tudi rock in heavy metal klasike drugih izvajalcev. Kljub vsemu pa skupina ne gre igrat ravno v vsako luknjo. Mary Rose za koncert zahtevajo pogoje, ki so v tujini higienski minimum, pri nas pa še vse prevečkrat to velja za >zvezdniško muho<. No, nekaj se je skupina v teh dveh desetletjih vsekakor naučila: če že nima za sabo medijev in pravega založnika, je bolje nastopiti le tam, kjer se zanje res potrudijo. Uničevati glasbe za ceno golega pojavljanja, pa za bend, kot je Mary Rose, ni bila in še vedno ni opcija. Za kaj takšnega so preveč pošteni ter še vedno preveč brezkompromisni. Eki in Žak pa vseeno živita od glasbe. Igrata v odličnih cover-zasedbah Črna gradnja in Ambasada, kjer resničnim ljubiteljem rocka vsak vikend kažeta svoje vele-mojstrsko znanje.
Pred dobrim mesecem se je Mary Rose pridružil virtozni klaviaturist Davor Kastelic, sicer tudi velik rock zanesenjak, ki je zaposlen kot basist v Simfoničnem orkestru. Poleg Ekija in Žaka sta v bendu že nekaj časa še >mladi sili< - groovemajstr basist Mitja Kobal ter divji bobnar Jure Doles. Zasedba je sedaj močnejša, kompaktnejša in udarnejša kot kdajkoli prej. Stvari se očitno postavljajo na svoje mesto. Izid tretjega albuma je v pripravi. Bend vse več nastopa in vedno bolj navdušuje. Fanov je vse več. In potem niti ni takšna tragedija, če jih na papirju veliki mediji in velike založbe nočejo spremljati in nas raje še naprej posiljujejo z bleferiji in razno raznimi polizdelki. In morda Mary Rose po skoraj dveh desetletjih vendarle ne bodo več takšni marsovci na naši glasbeni sceni.
Kakorkoli že pa, ne glede na to, ali vam je njihova glasba všeč ali ne, Mary Rose so bend visokih profesionalnih standardov, ki vas kaj lahko s svojo držo, igranjem, samosvojim slogom, heavy metal energijo in temeljitim pristopom vržejo ob tla.
Samo toliko, da ne boste rekli, da niste bili opozorjeni!
Prekopirano s strani http://www.maryroseband.com
Thanks!
Your suggestion has been successfully submitted.
